Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Solastniški delež podjetja namesto dela plače?

Z delovnopravnega vidika to področje ni povsem urejeno. Zakon o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR) predvsem navaja, da mora biti plača vedno izplačana v denarni obliki, pri čemer mora biti spoštovana tista višina plače kot je dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, upoštevaje pri tem minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Nadalje ZDR v 140. členu določa le, da je delavec lahko udeležen pri dobičku v skladu z zakonom, pri čemer je to mišljeno kot oblika motivacije delavca za boljše oziroma produktivnejše delo. Iz omenjenega izhaja, da se delavec ter delodajalec lahko v pogodbi o zaposlitvi ali v kolektivni pogodbi dogovorita tudi za izplačilo v obliki dividend, v obliki poslovnih deležev itd. v kolikor je bil v podjetju ustvarjen dobiček, upoštevaje pri tem postopke, ki jih določajo Zakon o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) ter drugi predpisi.

Izplačila v obliki solastniških deležev, ko gre podjetju slabo, glede na zgoraj povedano ni stvar, ki bi bila urejena s kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. V takšnih primerih torej ne gre toliko za delovnopravno vprašanje kot gre za statusnopravno vprašanje. V takšnih primerih se sklene ločen dogovor, ki mora biti sprejet ter sestavljen predvsem skladno z ZGD.

Način in postopek izplačil v obliki lastniških deležev je predvsem odvisen od statusnopravne narave podjetja/podjema. V kolikor je to v obliki s.p., takšni dogovori, izplačila niso možna, saj s.p. ni pravna oseba, katere lastništvo bi se lahko delilo na več oseb, temveč predstavlja posameznika – fizično osebo. O pravni osebi govorimo takrat, kadar je družba organizirana v eni izmed oblik, ki jih predvideva ZGD. Manjša podjetja/podjemi so predvsem organizirani v obliki družb z neomejeno odgovornostjo (v nadaljevanju: d.n.o.) ter družb z omejeno odgovornostjo (d.o.o.).

Pri d.n.o. so takšna izplačila težja, saj so razmerja med družbeniki zelo osebna ter se vse odločitve v osnovi izvajajo soglasno. Sem spadajo tudi odločitve glede razpolaganja z lastniškimi deleži kar izplačilo v obliki lastniškega deleža dejansko tudi pomeni.

Pri d.o.o. so takšna izplačila pogostejša saj lastniška razmerja med družbeniki niso tako osebna. V zvezi s takšnimi izplačili je torej potrebno paziti predvsem na določbe ZGD, ki določajo kakšni pogoji morajo biti izpolnjeni za veljavno odsvojitev / pridobitev poslovnega deleža. ZGD je jasen, da je za to potrebna pogodba, ki je izdelana v obliki notarskega zapisa. V primeru takšne odsvojitve je potrebno spoštovati še morebitno predkupno pravico preostalih družbenikov. Do izplačila lastniškega deleža lahko pride tudi po tem, ko je družba s tričetrtinsko večino glasov na skupščini povečala svoj osnovni kapital, vložke povečanega osnovnega kapitala pa prevzame nov družbenik. Tudi v takšnem primeru mora biti prevzem vložka sestavljen v obliki notarskega zapisa, pri čemer pride tudi do spremembe družbene pogodbe. Takšnim notarskim zapisom vedno sledi še vpis v sodni register.

Torej edini način, da se opravi veljavni prenos lastniških deležev ter s tem njihovo izplačilo je sodelovanje z odvetnikom in notarjem, ki poskrbi, da je pogodba sklenjena v ustreznem notarskem zapisu.

Seveda pa ni nobene ovire, da delodajalec ter delavec ne bi že vnaprej sklenila nekega dogovora, v katerem se delodajalec vnaprej zaveže, da bo z delavcem v prihodnosti sklenil pogodbo o prenosu lastniških deležev, ki bo v notarskem zapisu. V takšnem primeru je potrebno predvsem paziti, da ima oseba, ki predstavlja delodajalca (poslovodja) to pristojnost ali pooblastilo. Lažje je v družbah kjer sta poslovodja in lastnik ena in ista oseba, težje pa v tistih kjer temu ni tako. V kolikor gre za različne osebe je treba vedeti, da bo takšen dogovor s poslovodjo veljaven le, če je bil sklenjen na podlagi sklepa skupščine družbe oz. z izrecno voljo in soglasjem lastnika.

Kasnejši spori so običajno iz naslova »povračila« deleža in odkupne vrednosti. V primeru d.o.o. je to (s strani obstoječih družbenikov) doseči lažje kot v drugih oblikah. Kot za vse pogodbe je potrebno pregledati celotne okoliščine in šele nato pristopiti k dogovoru o vstopu v lastništvo, saj imajo nepremišljene lastniške spremembe pogosto za posledico propad podjetja zaradi nesoglasij med lastniki.

Glejte tudi podstran Delovno pravo.

Blog zapisi so načelna mnenja in ne predstavljajo konkretnega pravnega nasveta, stališča ali napotka. To je odvisno od vsakih posameznih okoliščin in dejstev. Najavite se pri odvetniku - kontakt

Nazaj na seznam