Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Pravo o tujcih – domneva glede nepodrejanja pravu RS

Tujec, ki želi bivati v RS mora za to imeti zakonsko podlago. Najbolj običajna pot do tega je bila do nedavnega pridobitev delovnega dovoljenja ter na njegovi podlagi dovoljenje za začasno prebivanje. Sedaj sta po novem ta dva dokumenta združena v enega (enotno dovoljenje), vendar to bistveno ne spremeni pogojev, ki jih mora tujec izpolnjevati, da takšna dovoljenja pridobi. Organ, ki odloča o tujčevi prošnji na prvi stopnji je Upravna enota, ki ji Zakon o Tujcih daje možnost, da že samo na podlagi izkazane domneve, da se tujec ne bo podrejal pravu RS, takšno dovoljenje zavrne. 

Zaradi takšne zelo splošno določene dikcije je Upravnim enotam v postopkih odločanja o prošnjah tujcev dana izjemna moč, pri kateri bi lahko prišlo tudi do zlorabe. Upravna enota navadno pred izdajo dovoljenja za prebivanje tujcu z njim opravi zaslišanje, kjer lahko zgolj z nekaj »pravilnimi« vprašanji zaseje dvom v to, da se bo tujec podrejal pravu RS. Recimo vprašanje državljanu Tunizije, ki ima v Tuniziji podjetje: »Ali svojim delavcem v Tuniziji plačujete plačo ter davke in socialne prispevke?« Navadno bo odgovor na to vprašanje »Svojim delavcem plačujem, in sicer na roke«. 

Takšen odgovor je z vidika slovenskega prava napačen (in kaže na domnevo, da se tujec ne bo podrejal pravu RS), ni pa napačen z vidika tunizijskega prava, kjer večina ljudi nima niti bančnega računa in je plačevanje davkov in socialnih transferjev kot to poznamo v Sloveniji tam nepredstavljivo. Poleg samih pravnih sistemov/običajev, ki so različni po različnih državah in se te razlike tolmačijo v škodo tujcev, pa je po drugi strani čisto vsak človek »krvav« pod kožo in je že kdaj storil kakšen prekršek tudi zato ker morda ni poznal predpisa. Npr. prehitra vožnja skozi naselje, nekajdnevna prekoračitev obdobja bivanja v RS, ki ga omogoča viza, nepravočasna podaja vloge za podaljšanje dovoljenja za prebivanje, itd… Prav iz tega razloga je potrebno zelo omejiti tolmačenje besedne zveze »domneva glede nepodrejanja pravu RS«.   

Zakon o tujcih, ki uporablja to besedno zvezo, le te sicer resda nikjer eksplicitno ne definira, vendar pa to ne pomeni, da si sme upravni organ navedeno tolmačiti po svoje. V takšnih primerih je upravni organ definicijo dolžan iskati v samem smislu in namenu zakona. Zakon tako na večih mestih nakaže, kaj smatra za »nepodrejanje pravnemu redu RS«. Tako naj bi sem spadali predvsem dokazi kot so pretekle odločbe glede storjenih kaznivih dejanj ali storjenih večjih prekrškov. 

Razlog za zavrnitev bi bil tudi npr. obstoj resnih razlogov za sum, da utegne tujec pomeniti nevarnost za javni red in varnost ali mednarodne odnose RS, obstoj suma, da bo prebivanje tujca v RS povezano z izvajanjem terorističnih ali drugih nasilnih dejanj, nezakonitimi obveščevalnimi dejavnostmi, posredovanjem mamil ali izvrševanjem drugih kaznivih dejanj. Vendar pa žal dokler ne bo prišlo do sprejema ustrezne sodne prakse ali celo sprememb zakona, si bodo upravni organi to besedno zvezo lahko tolmačili po svoje, običajno v škodo pravic tujcev prosilcev.

Blog zapisi so načelna mnenja in ne predstavljajo konkretnega pravnega nasveta, stališča ali napotka. To je odvisno od vsakih posameznih okoliščin in dejstev. Najavite se pri odvetniku - kontakt

Glej tudi:

Pravice tujcev

Nazaj na seznam