Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Sklep o dedovanju

Sklep o dedovanju je sodni akt zapuščinskega sodišča, s katerim odloči o prehodu med pokojnikom (zapustnikom) in dediči (oporočnimi, zakonskimi).

Sklep o dedovanju je posledica začetega zapuščinskega postopka (sodnega postopka ureditve dedovanja) in zapuščinske obravnave (obravnave na nepravdnem okrajnem sodišču v zvezi z zapuščino oz. dedovanjem).

Odvetnik za dedovanje bo tako lahko dediče zastopal že tekom postopka dedovanja oziroma od začetka zapuščinskega postopka, ki se formalno začne s prejemom obvestila s strani sodišča od upravne enote, da je zapustnik umrl, imel dediče in premoženje. Vsebinsko pa se postopek začne že s smrtjo zapustnika.

Na zapuščinski obravnavi se tako razjasni vprašanja, ki so potrebna za odločanje o dedni zadevi, nato pa izda sklep o dedovanju, kateri je podlaga tudi za odmero sodne takse za zapuščinski postopek, za vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini v korist dedičev skladno s sklepom o dedovanju in za plačilo davka na dediščine in darila, skladno z dednim redom in skladno z višino podedovanega premoženje.

Davek na dediščino in darila je sicer 0% za prvi dedni red, za 2,3,4 dedni red pa je odvisen od dednega reda in višine podedovanega premoženja.

V kolikor davek na dediščino in darila ni plačan ali ni plačana sodna taksa, je pomembno opozoriti, da se lahko začne davčni postopek davčne izterjave - davčna izvršba.

Sklep o dedovanju ima naravo prave sodne odločbe. Zoper sklep o dedovanju lahko odvetnik za dedovanje vloži pritožbo v roku 15 dni od vročitve dediču iz razloga napačno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitve procesnih pravil ali kršitve materialnega prava. Ob pritožbi oziroma najkasneje v roku 15 dni po prejemu plačilnega naloga, je potrebno plačati tudi sodno takso za pritožbo.

V kolikor pritožbe ni bilo vložene in je potekel rok za pritožbo za vse dediče oziroma je o pritožbi že odločalo višje sodišče, postane sklep o dedovanju pravnomočen. Sklep o dedovanju postane lahko tudi izvršljiv, v kolikor poteče rok za prostovoljno izpolnitev v sklepu o dedovanju in če so obveznosti in pravice v njem izvršljive.

Omenjeno je pomembno v praksi predvsem takrat, kadar je eden ali več dedičev obvezanih storiti, dopustiti ali opustiti kaj proti preostalim dedičem ali tretjim osebam. V tem primeru je sklep o dedovanju tudi izvršilni naslov. V primeru, da gre za izvršilni naslov, dolžnik pa upniku ne izpolni obveznosti je torej mogoče vložiti izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Dedič ali tretji lahko torej na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o dedovanju vložijo predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.


V kolikor je v času izdaje sklepa o dedovanju ali zapuščine (zapuščinske obravnave) bilo še neznano določeno premoženje, ali v njem pomotoma ni vključeno, se bodo morali obrniti na odvetnika za dedovanje, da bo predlagal izdajo dodatnega ali dopolnilnega (odvisno od situacije) sklepa o dedovanju.



Glejte tudi:
Dedovanje - splošno
Uveljavljanje nujnega dednega deleža
Zapuščina in zapuščinski postopki
Pogodba o preužitku, darilna pogodba in darilna pogodba za primer smrti
Izpodbijanje oporoke in dedna nevrednost
Zdravstveno pooblastilo in zdravstvena oporoka
Izvršba in zavarovanje plačil
Izterjava dolgov - predlog za izvršbo
Davčna izvršba 
Ločitev in izločitev zapuščine
Blog - Dedovanje, zapuščina, virbanje
Blog - Dedni dogovor med dediči
Blog - Darilna pogodba za nepremičnine
Blog - Pisna oporoka pred pričami