Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Dedovanje, zapuščine, oporoke in dediči

O dednem pravu

Dedovanje, zapuščine, oporoke, izročilne pogodbe in dosmrtno preživljanje ureja dedno pravo. Dedno pravo obsega pravne posle za časa življenja, s katerimi stranke želijo doseči učinke za časa smrti, pa tudi druga razmerja dednega prava. Stranke odvetnika za dedovanje v zvezi s dedovanjem in drugimi instituti dednega prava navadno potrebujejo pojasnila glede zapletov v zvezi z nujnimi deleži in nujnimi dediči, izločitev premoženja iz dediščin, oporočne naklonitve (kdo od dedičev naj deduje), lastnoročne oporočne naklonitve (lastnoročna oporoka) in podobno.

Strankam kot odvetniki za dedovanje svetujemo pri pripravi ali sestavi oporoke (bodisi lastnoročne, bodisi pisne pred pričami) ter za njih tudi hranimo ali predlagamo hrambo oporoke in vpišemo obstoj oporoke v centralni register oporok. Oporoka ali testamen je nadpomenka različnih oblik poslednje volje. Sestava oporoke mora biti previdno opravilo, tudi za odvetnika, saj je le pravilno sestavljena oporoka veljavna in veljavno sprejeta s strani zapuščinskega sodišča. Oporoka je neveljavna v kolikor je sestavljena ali oblikovana v nasprotju z zakonom, bodisi iz razloga oblike ali vsebine in odvetnik za dedovanje to dobro ve. Ker pride med dediči pogosto do očitkov, da se je oporoka izgubila, da je ponarejena (skratka, vprašanja izpodbijanja neveljavne oporoke),  lahko s sestavo in hrambo oporoke pri odvetniku za dedovanje in vpisu v centralni register oporok takšne dednopravne zaplete vnaprej preprečimo.

Oporoka, ki jo sestavi odvetnik za oporoke in je vpisana v register je najboljše zagotovilo, da se le ta ne bo izgubila ali bi bila oporoka sestavljena nepravilno. Oporoka, ki je že sestavljena, pa je lahko predložena odvetniku za dedovanje v pregled, v kolikor je pravilno sestavljena. Oporoka ali testamen, je pravni dokument, ki se ga lahko kasneje tudi dopolni, spremeni, razveljavi ali sestavi novo. Nova oporoka je oporoka, ki razveljavlja staro oporoko, odvetnik za oporoke oz. dedovanje bo na omenjeno še posebej pozoren. Oporoka se lahko kadarkoli spremeni, dopolni, razveljavi in sestavi novo, zato je nujno, da se jo tudi pravilno opremi z datumom in krajem sestave. Le izjemoma je za kratek čas veljavna in dopustna tudi ustna oporoka, vendar je le ta v praksi povezana s številnimi težavami in zapleti, saj za takšno obliko veljajo izjemno stroga pravila ter je tudi že po zakonu časovno omejena na nekaj mesecev in izjemna stanja. Odvetnik za dedovanje in oporoke vas bo o tem posebej podučil.

Odvetnik za dedovanje svetuje tudi dedičem v zvezi z njihovimi pravicami po dednem pravu, pravicami v primeru oporoke ali v primeru zakonitega dedovanja. V primeru zakonitega dedovanja se namreč lahko postavi vprašanje tako dedne nevrednosti, kakor tudi vštevanja daril, omejitve dedičev za zapustnikove dolgove, ipd.

V okvir dednega prava spadajo tudi vprašanja v zvezi z dedno nevrednostjo, dedno odpravljenostjo, dedno odpovedjo in seveda vštevanjem daril v dedni delež. Dedno pravo se torej na kratko predvsem ukvarja z vprašanjem kdo deduje. Odvetnik strankam lahko nudi pravno pomoč tudi v zvezi z razdedinjenjem in darilnimi pogodbami ter njihovimi učinki na dedovanje, vprašanjem veljavnosti oporok, ipd.

Pravna pomoč odvetnika za dedovanje je še posebej dobrodošla glede učinkov, smiselnosti (zakonitosti v smislu veljavnosti posamezne pogodbe, oporoke ali druge naklonitve) in varovanja koristi pri naklonitvah glede izročilnih in drugih pogodb za primer smrti, saj se stranki v pravni in sodni praksi nemalokrat počutijo premalo obveščene o njihovih pravicah ter o dolžnostih tako darovalca oz. zapustnika, kot tudi obdarjenca oziroma prejemnika naklonitve na podlagi kake druge pravne podlage.

Pomembno je, da se volja stranke (zapustnika) spoštuje, zaradi česar naj se deduje tako kot je zapovedal ali menil le ta. V dvomu bo temu sledilo tudi sodišče, razen v kolikor bi šlo za kake omejitve v zvezi z prisilnimi predpisi, davki, vračilom socialne pomoči ali nujnim dednim deležem (pravice nujnega dediča). Odvetnik za dedovanje pri tem nudi svojo strokovno (dedno) pravno pomoč pri uveljavljanju pravic dedovanja in do zapuščine.

Posebno pozornost pri podaji pravnih nasvetov odvetnik za dedovanje posveča tudi pogodbam - darilom za primer smrti (katerih pogodba se sicer sklepa v obliki notarskega zapisa) in pa navadnim darilom, glede katerih velja, da se vštevajo v dedni delež posameznega dediča, razen če sta se pogodbeni stranki v posameznem primeru dogovorili drugače. Med vprašanja dednega prava spada tudi vprašanje računanja dednega deleža ter dedni redi, vštevanje, prirast, pripad, substitucija, volilo in podobni dednopravni instituti, ki nemalokrat strankam povzročajo težave pri razumevanju. Odvetnik za dedovanje vas bo na vse omenjeno tudi opozoril.

Z dedovanjem je neposredno povezan termin dediča ter nujnega dednega deleža. Dedič je tisti, ki je poklican k dedovanju. Poznamo oporočne dediče in zakonite dediče. Oporočni dediči so tisti, ki so poklicani na podlagi oporoke zapustnika. Zakoniti dediči so tisti, ki so upravičeni na podlagi zakona.

Nujni dedič - uveljavljanje nujnega dednega deleža


Nujni dediči so tisti, ki imajo pravico zahtevati polovico zakonitega dednega deleža v primeru oporočnega dedovanja in oz. ali vštevanja daril zapustnika za časa njegovega življenja. Vse omnenjeno je potrebno razščistiti na zapuščinski obravnavi, še bolje pa je, da se o omenjenem odvetnik za dedovanje pozanima še pred zapuščinsko obravnavo, saj tako z dedičem pridete na zapuščinsko obravnavo že pripravljena. Običajno to tudi pomeni boljše izhodišče za kak dedni dogovor s preostalimi dediči.

Dediči se namreč lahko soglasno dogovorijo z dednim dogovorom tudi drugače kot je predvidel dedič, če to ne posega v pravice tretjih (npr. upnika zapustnika). Upniki lahko seveda temu oporekajo in zahtevajo ločitev zapuščine, poplačilo dolgov, zavarovanje dolgov in podobno.

V interesu dedičev je, da se vse dediščinske oz. zapuščinske zadeve rešijo naenkrat, saj je drugače potrebno za dodatno (nakadno) najdeno premoženje zapustnika ponovno začeti zapuščinski postopek, bodisi kratke narave (izdaja dodatnega sklepa o dedovanju) bodisi daljše (ponovna zapuščinska obravnava).

Zapuščinski postopek

Odvetnik za dedovanje in zapuščinski postopek vas lahko zastopa v zapuščinskem postopku in v pravdnem postopku zaradi ugotovitev obstoja dedne pravice ali obsega zapustnikovega premoženja. Nadalje lahko odvetnik za dedovanje, dedno pravo in zapuščine pripravi tudi pogodbe, vloge, pritožbe, ocene in druge dokumente potrebne za urejanje zapuščinskih in dednih postopkov in razmerij. Odvetnik za dedovanje vam pomaga odgovoriti na vaša vprašanja, kdo deduje (dedič), kako deduje (zakonito dedovanje ali dedovanje po oporoki), zakaj deduje (zaradi obstoja oporoke ali neobstoja oporoke), kaj deduje (obseg premoženja zapustnika za dedni delež dediča, vštevanje daril dediča ali drugega upravičenca) ter vam odgovori na druga dednopravna vprašanja.

Ker gre pri dedovanju predvsem za izjemno čustvena vprašanja in razmerja se je smiselno o vprašanjih povezanih z dedovanjem posvetovati z odvetnikom za dedovanje oziroma oporoke čimprej.

Glejte tudi:
Sklep o dedovanju
Uveljavljanje nujnega dednega deleža
Zapuščina in zapuščinski postopki
Pogodba o preužitku, darilna pogodba in darilna pogodba za primer smrti
Izpodbijanje oporoke in dedna nevrednost
Zdravstveno pooblastilo in zdravstvena oporoka 
Ločitev in izločitev zapuščine
Blog - Dedovanje, zapuščina, virbanje
Blog - Dedni dogovor med dediči
Blog - Darilna pogodba za nepremičnine
Blog - Pisna oporoka pred pričami