Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Delovna razmerja, delovni spori, odpovedi, neizplačilo plače

Delovno razmerje

Delovno pravo ureja delovna razmerja med delodajalcem in delavcem (zaposlenim). Odvetnik za delovno pravo pomaga zasledovati pravice strankam delovnega razmerja in opozarja na pravice in dolžnosti delovnega prava in delovnega razmerja. Pravice in dolžnosti delovnega razmerja primarno ureja Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Obenem pa se odvetnik za delovno pravo dotika tudi drugih razmerij, kot na primer razmerja med delavci (sindikati, varstvo pred mobingom na delovnem mestu, ipd), razmerja do države. Delovno pravo in delavske pravice so v različnih državah in časovnih obdobjih različni, prav tako pa je pojmovanje (delodajalcev in delavcev) delavskih pravic različno glede na dejstvo ali gre za ugodno gospodarsko rast v sektorju ali ne. Poleg Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) je tako potrebno pogledati še druge zakonske predpise, kolektivne pogodbe ter mednarodne pogodbe in uredbe, ki zavezujejo Slovenijo na področju delovnega prava in delavskih pravic.

Odvetnik za delovno pravo kljub temu ne glede na okoliščine, pomaga pri vprašanjih plače oz. neizplačila plače, regresov oz. neizplačilov regresov za letni dopust, pravici do odpravnine, odpovedi pogodbe o zaposlitvi, mobingu (šikaniranje) delavca na delovnem mestu, odmeri letnega dopusta. Odvetnik za delovno pravo lahko vloži opozorilo delodajalcu zaradi kršitve pravic delovnega razmerja, lahko pa tudi vloži tožbo zaradi kršitve pravic delavca.

Tako bo v primeru mobinga (šikaniranja) zahteval odpravo le tega in vzpostavitev sistema nadzora in preprečevanja mobinga na delovnem mestu, ter premestitev osebe, ki je izvajala mobing na drugo mesto, kjer nad delavcem ne more izvajati mobing ali povračilnih ukrepov zaradi prijave mobinga. Delodajalec je namreč na podlagi Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) dolžan skrbeti za zdravje in varno delovno okolje, ki ga mora zagotavljati delavcem.

Ne glede na to, pa obstaja minimum delavskih pravic, ki jih zagotavlja Ustava Republike Slovenije, Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) in drugi predpisi s področja delovnega prava (npr. Zakon o evidencah s področja dela in socialne varnosti - ZEPDSV, idr). Nadalje je delovno pravo krepko prepleteno z konvencijami mednarodne organizacije dela na mednarodni ravni in z različnimi kolektivnimi pogodbami na državni ravni - večino teh konvencij je sicer v za delavca ugodnejši obliki že vnešenih v naš Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1). Na ravni podjetja se vsaj pri večjih gospodarskih družbah pogosto pojavljajo tako imenovane podjetniške kolektivne pogodbe, ki urejajo odnose znotraj družbe. Vsaka družba oziroma celo podjetje, ureja delovnopravno materijo drugače.

Manjše družbe (tudi v luči privilegijev, ki jih Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) daje družbam z manj kot 20 zaposlenih) običajno bolj fleksibilno urejajo razmerja do delavcev (kar lahko vodi tudi do raznih mejnih situacij) kot večje družbe, ki imajo navadno kar nekaj pravilnikov, kodeksov, družbenih politik, strategij in podobno. Tako ti notranji pravni akti delodajalca posegajo v delovnopravna razmerja med delavci in delodajalci, večinoma znotraj prisilnih predpisov (v smislu ZDR-1 in Ustave RS), občasno pa tudi zunaj njih.

Delovna razmerja, delavci, delodajalci, delovni spori, odpovedi, odpravnine, odškodnine in odprava nepravilnosti v zvezi z delovnim razmerjem

Stranke običajno potrebujejo pravno pomoč odvetnika za delovno pravo pri urejanju delovnih razmerij pred, med ali po sklenitvi delovnega razmerja oziroma prenehanju le tega.

Pogosto delavci iščejo pomoč odvetnika za delovno pravo v zvezi z neizplačili plač, regresov, odpravnin. Pravica do dela, plače, regresa, odpravnine, so tudi sicer ene izmed temeljnjih pravic delavca po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1).

Delodajalci iščejo pomoč odvetnika za delovno pravo v zvezi z odškodninsko odgovornostjo delavca za škodo, disciplinskimi ukrepi in postopki odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali očitki mobinga na delovnem mestu.

Tako lahko pripravimo pravilnik za identifikacijo mobinga, spremembo sistemizacije za pooblaščenca za mobing, sisteme nadzora in zgodnega odkrivanja mobinga na delovnem mestu. Nadalje tudi druge pravilnike in dokumente, ki jih posredno ali neposredno predvideva Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) ali področna panožna kolektivna pogodba.

Odvetnikova pravna pomoč je usmerjena k predlogu določenih rešitev, ki strankam nudijo optimalno rešitev njihovih vprašanj in problemov. Delovni spori se lahko poleg sodnega reševanja (tožba na delovno sodišče) rešujejo tudi s pomočjo drugih alternativ.

Delovno pravo

Strankam odvetnika za delovno pravo je lahko v pomoč intervencija delovne inšpekcije, lahko pa pride tudi do srečanja in dogovora s sindikati ali drugo organizacijo, kjer obe stranki privolita v alternativne oblike reševanja sporov za rešitev pravnega ali dejanskega problema. V kolikor alternativne oblike reševanja sporov niso uspešne, preostane delavcu še tožba na delovno sodišče (za javne uslužbence pred tem še komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri vladi).

Tožbo ali pripotožbo zaradi kršitev delavskih pravic oziroma dolžnosti in pravic delovnega razmerja vloži delavec (s pomočjo odvetnika za delovno pravo) zoper delodajalca, lahko pa tudi delodajalec (s pomočjo odvetnika za delovno pravo) vloži zoper delavca. Pravno pomoč nudi odvetniška pisarna za delovno pravo pri uresničevanju in razumevanju pravic in tudi obveznosti. Pri tem se pri pravnih nasvetih in pravni pomoči odvetnik mag. Franci Ježek in odvetnik Gorazd Snoj opirata na veljavno sodno prakso s področja delovnega prava.

V izjemnih primerih lahko delavec toži (odškodninsko) tudi državo, ker ni izpolnila kriterijev, meril in postopkov, ki jih predvideva Ustava R Slovenije, Zakon o delovnih razmerjih. Nadalje je odškodninska odgovornost podana v primeru neuveljavitve podpisane in ratificirane konvencije mednarodne organizacije dela. Odgovornost države je podana tudi v primeru, da ni uveljavila ali ne upošteva bodisi uredb Evropske komisije, bodisi direktiv EU (katerim je poteklo prehodno obdobje – vacatio legis).

Glej tudi:
Odpoved - zakonita in nezakonita
Pregled in sestava pogodbe o zaposlitvi
Regres in plača
Odpravnina
Mobing in šikaniranje ter odškodnina za le tega
Blog - Mobing na delovnem mestu
Blog - Solastniški delež namesto plače
Blog - Ali mi lahko delodajalec kar prekine delovno razmerje
Blog - Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas