Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Kazensko pravo in kazenski postopek

Zakonitost v kazenskem pravu

Kazensko pravo je del javnega prava, ki ureja družbena razmerja na področju kazenskopravne ureditve, še posebej kaznovanja kot poseg v integriteto človeka, njegovega telesa, dostojanstva, časti, premoženja ali druge dobrine, katere je užival pred tem posegom. Odvetnik za kazensko pravo je torej tisti odvetnik, ki stranka zastopa glede kazenskega prava, predvsem glede kazenskih postopkov. 

Kazensko pravo je široko razvejano pravo, ki poleg vsebinskega (kdo se kaznuje, za katero dejanje in kako) vsebuje tudi postopkovna pravila, ki ne izhajajo zgolj iz zakonov temveč tudi iz bogate sodne prakse tako slovenskih kot tudi mednarodnih sodišč.

Med ključnimi procesnimi fazami štejemo izdajo sodbe na eni strani ter vložen obdolžilni predlog oz. vložena obtožnica na drugi strani. Obe fazi predstavljata ključen moment, saj ena pomeni vsebinski zaključek zadeve (četudi še nepravnomočen), druga pa formalni začetek kazenskega postopka. Odvetnik za kazensko pravo bo obe še posebej skrbno presodil in stranki sporočil svoja stališča, predvidevanja in možnosti opororekanja.

Kazensko pravo, kazenski postopki, postopki pred tožilcem, kazenskopravno poravnavanje in kazensko dogovarjanje o priznanju, kaznih in izvrševanju kazni


Kazenski postopek je eden izmed bistvenih varovalnih elementov kazenskega prava. odvetnik za kaznesko pravo je eden izmed bistvenih elementov varovanja pravic posameznikov v kazenskem postopku. Kazenski postopek namreč vnaprej določa postopke, merila, prepreke, ki jih morajo državni organi (policija, državno tožilstvo, sodišča) uporabiti, da bi dosegli v zakonu določen cilj, to je kaznovanje domnevnega storilca za kaznivo dejanje, v kolikor je to storil in mu je bilo skladno z zakonom o kazenskem postopku to pravilno in zakonito tudi dokazano.

Odvetnik za kazensko pravo predstavlja nasprotne argumente, stališča, predlaga nasprotne dokaze in predstavlja različna vrednotenja glede dokazov, predstavljenih v obtožnici oz. obdolžnilnem predlogu. Obtožnica oz. obdolžilni predlog je akt tožilstva, s katerim posameznika (obdolženega) obtožuje določenega kaznivega dejanja, odvetnik za kazensko pravo, pa ga s svojimi akti, vlogami, vprašanji in predlogi skuša razbremeniti. Obtožnica oz. obdolžilni predlog naj bi redoma vključeval tudi predlog za kaznovanje, kakor tudi dokazne predloge. 

Kazensko pravo glede kaznivih dejanj obsega vsebinska vprašanja, torej kdo se kaznuje, za katero dejanje ter kako se kaznuje. Obtožnica in obdolžilni predlog redoma vključuje elemente kazenskega prava glede okoliščin, ki so relavantne, torej kdaj, kako, kje, kdo je storil dejanje in katero kaznivo dejanje naj bi bilo storjeno. Odvetnik za kazensko pravo je torej v pomoč pri alternativni hipotezi tožilstva.

Kazensko pravo

Izvršitev kazenskopravnih sankcij je med pomembnejšimi elementi, saj vključuje različne elemente socialno terapevtskih delavnic, ki nudijo možnosti, da se (domnevni) storilec odvrne od možnosti povratka na kriva pota. Kazensko izvršilno pravo se ukvarja s pravnimi instituti izredne omilitve kazni in pogojnim odpustom kazni. Tako je sodelovanje odvetnika smiselno tudi po izreku kazni s strani sodišča ter s tem določitvi bodisi zaporne kazni ali druge oblike kazni, saj z omenjenim še niso izčrpane vse možnosti glede trajanja in oblike prestajanje kazni ali drugih ukrepov (npr. varstvenih ukrepov). Odvetnik za kazensko pravo lahko pomaga tudi po pravnomočnem zaključku kazenskega postopka, še posebej, ko je potrebno doseči izbris izvršene ali pretečene kazni, omilitev kazni ali drug ukrep, ki ga predvideva zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (npr. prošnja za pogojni odpust zaporne kazni).

Odvetnik za kazensko pravo je v kazenskem postopku (postopku kazenske preiskave, predobravnalnim narokom, glavni obravnavi ali postopku pritožbe) lahko vaš zagovornik ali pa vaš pooblaščenec oškodovanca. Za vas pa pripravimo in vložimo tudi kazensko ovadbo zaradi suma storitve kaznivega dejanja s strani znanega ali neznanega storilca. Obtožnica oz. obdolžilni predlog je eden izmed ključnih aktov, zoper katerih bo odvetnik za kazensko pravo ugovarjal, podal pripombe oz. zahteval izločitev dokazov.

Kazenska preiskava je postopek pred sodiščem, ki je namenjen raziskovanju kaznivega dejanja in razjasnitvi okoliščin. Kazenska preiskava je v takšni obliki prisotna le na okrožnih sodiščih, saj so na okrajnih sodiščih le posamezna preiskovalna dejanja.

Odvetnik za kazensko pravo je lahko (in bi moral biti) prisoten tudi na hišnih preiskavah in drugih procesnih dejanjih, na katerih je lahko ali mora biti prisoten obdolženi. Obtožnica oz. obdolžilni predlog bosta namreč ko bosta sestavljena, vsebovala tudi izsledke iz hišne preiskave oz. drugih procesnih dejanj, zato mora biti odvetnik za kazensko pravo s takšnimi dejanji, podatki in dokumenti seznanjen.

Zapor, pripor in arest, aretacija


Četudi se redoma zapor, pripor in arest uporabljajo v pogovornem jeziku kot sopomenke, temu ni tako. Odvetnik za kazensko pravo vam bo pojasnil, da besede arest in aretacije v slovenski kazenski zakonodaji ne poznamo.

Arest je sicer sinonim za odvzem prostosti in prihaja iz tujine (ang. to arest - odvzeti prostost, aretirati), s čimer je povezana aretacija kot odvzem prostosti, redoma s strani policije. Poznamo sicer tudi državljanski arest (t.im. citizent arest), ki pa je zgolj pridržanje do prihoda policije.

V slovenskem kazenskem pravu poznamo odvzem prostosti, do česar je upravičena policija. Le izjemoma lahko zasebnik (kar vključuje tudi varnostnike), v primeru da neposredno sam zazna kaznivo dejanje nekomu odvzame začasno prostost, do prihoda policije. Policija nato opravi pridržanje, po predpisih, ki urejajo policijska pooblastila za odvzem prostosti in glede na faze in trajanje odvzema (do 6 ur, do 48 ur, drugače le v primeru sodne intervencije oz. odreditve).

Zapor je objekt kjer se prestaja zaporna kazen, kot ena izmed najhujših oblik kaznovanja za kazniva dejanja. Vsak, ki je obsojen za kaznivo dejanje še ne gre nujno v zapor, saj poznamo tudi blažje oblike kaznovanja (opomin, denarna kazen, pogojna obsodba, pogojna obsodba s posebnim pogojem, vikend zapor, hišni zapor, alternativno prestajanje zaporne kazni, ipd). Zapor je ustanova s svojim režimom delovanja, ki ga krovno ureja Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. Zapor upravlja uprava zapora oz. zavoda za prestajanje kazenskih sankcij. Zaporniki so dolžni upoštevati hišni red zapora.

Vsak zapor ima svoj hišni red, ki ga sprejme upravnik v sodelovanju z upravo za izvrševanje kazenskih sankcij. Zapor ima običajno več oddelkov, zaprti, odprti, polodprti. Zapor se lahko izvršuje klasično (neprestanoma), lahko pa se izvaja zgolj ob koncih tedna (vikend zapor). Zapor oz. upravnik lahko ob izpolnitvi pogojev in poteku določene dobe obsojencu tudi pogojno odpusti del zaporne kazni, torej se ga že predčasno izpusti, če izpolnjuje pogoje, če je poteklo najmanj pol oz. dve tretjini kazni in če s svojim ravnanjem nakazuje, da bo spoštoval pravni red.

Pripor je termin, ki se v pravu uporablja za čas, ko sodišče odredi, da mora zaradi varnosti ljudi, dokazov ali postopka, biti neogibno potrebno izločiti storilca iz družbe nasploh ali od določenih ljudi ali kraja. Pripor lahko odredi le sodišče, trajanje je omejeno v preiskavi na 6 mesecev, v kazenskem postopku do 2 let.

Med pridržanjem in priporom je razlika v trajanju ter tudi v samem režimu odvzema prostosti, ki ga mora trpeti posameznik. Pripor nastopi le pred pravnomočnostjo sodbe, medtem ko se zaporna kazen (oz. zapor) izvaja redoma šele po pravnomočnosti obsodilne sodbe.

Pridržanje je skorajda vedno odrejeno za čas izvajanje hišne preiskave, osebne preiskave ali drugih procesnih dejanj, za katere policija meni, da so potrebni. Pridržanje se ne sme verižiti in ne sme biti (t.j. policijsko pridržanje) daljše od 48 ur. Po tem času mora biti pridržani pripeljan pred preiskovalnega sodnika, ki lahko pridržanje podaljša še za 48 ur, nato pa na predlog (v kolikor obstaja) tožilca, odloča o priporu.

V času hišne preiskave je lahko na hišni preiskavi prisoten tudi odvetnik za kazensko pravo, lastnik objekta, morata pa biti prisotni dve polnoletni priči. Hišna preiskava poteka zaradi pridobitve dokazov o kaznivem dejanju, pridobljeni koristi ali storilcu. Hišna preiskava je odrejena z odredbo o hišni preiskavi, ki jo izda preiskovalni sodnik. Hišna preiskava poteka z izvajanjem fizičnega pregleda prostorov, vozil in dokumentacije, ki so v posesti osumljenca (obdolženca). Hišna preiskava se vodi po odredbi preiskovalnega sodnika s strani policije in policijskih tehnikov. Hišna preiskava ima formalizirana pravila glede postopka, zapisnika, prič, poteka.

Glej:
Obdolžilni predlog in obtožnica
Prekrški in prekrškovno pravo