Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Ločitev in izločitev zapuščine

Izločitev oz. ločitev dela zapuščine pomeni, da si nekdo, ki uveljavlja to pravico, lasti posebno prednostno pravico na delu premoženja, ki je bilo domnevno last zapustnika. Tisti, ki uveljavlja to pravico torej želi z uveljavitvijo te pravice doseči, da se njegova pravica prednostno poplača oziroma izvrši, še preden je sodno odločeno o prehodu premoženja na zapustnikove potomce in dediče.

Ločitev zapuščine


Za odločitev o zahtevi za ločitev zapuščine morajo biti izpolnjeni vsi zakonski pogoji. Sodna praksa je glede na vmestitev za Zakon o dedovanju in namen tega dednopravnega instituta - ločitvi zapuščine -  izoblikovala tudi nadaljnja stališča.

Ne glede na omenjeno, pa sta temeljni predpostavki za uveljavljanje ločitve zapuščine vsaj dve. Prva predpostavka uveljavljanja pravice do ločitve zapuščine je ta, da tisti, ki uveljavlja to pravico, sebe smatra kot upnika in to tudi upraviči na podlagi zatrjevanj in dokazov. Druga zahteva  za uveljavljanje pravice do ločitve zapuščine pa je, da to pravico uveljavlja pravočasno in pravilno.

Poleg teh dveh pravic je seveda samoumevno za uveljavljanje ločitve zapuščine še to, da mora zapustnikovo premoženje obstajati, saj upnik, ki uveljavlja pravico do ločitve ne more tega zahtevati abstraktno, ampak mora zahtevati na konkretnem premoženju, ki je še last zapustnika. V kolikor v lasti zapustnika namreč ni nič več, je tudi zahteva po ločitvi brezpredmetna - ne obstaja pravica na ničiji stvari.

Izločitev zapuščine


Pravica do izločitve zapuščine je sicer podobna pravici do ločitve, vendar je v njenem bistvu drugačna. Medtem ko je pravica do ločitve bolj prednostna poplačilna pravica, pa je pravica do izločitve zahtevek iz naslova lastninske pravice. Tisti, ki uveljavlja pravico do ločitve zatrjuje, da je nekaj njegovo in da naj se mu izroči.

Med te pravice štejemo nekaj pravih izločitvenih zahtevkov (npr. pravica zakonca, pravica izločitve vlaganj, zahtevkov zaradi povečanja vrednosti, gospodinjskih predmetov) ter nekaj nepravih (npr. izločitev premoženja zaradi vračila socialnih prejemkov). 

Medtem ko gre pri prvih izločitvenih upravičenjih dejansko za zasledovanje lastninske pravice, pa gre pri drugih izločitvenih upravičenjih bolj za nekonstistento vmešanje instituta. Slednji (vračilo socialnih prejemkov) je namreč zahtevek po izplačilu vrednosti, zaradi česar bi ga lahko šteli bližje ločitveni pravici (bistvo izločitvene pravice je namreč prav dejstvo, da želi tistih, ki pravico uveljavlja premoženje v naravi - kakršno je - brez unovčevanja).

Ne glede na vmestitev ali teoretične diskusije pa je dejstvo, da je potrebno vse te okoliščine in dejavnike upoštevati pri zapuščinski obravnavi in dednopravnem obravnavanju. Torej tako zahtevke po ločitvi zapuščine, kakor izločitev (dela) zapuščine.

Glejte tudi:
Dedovanje - splošno
Sklep o dedovanju
Uveljavljanje nujnega dednega deleža
Zapuščina in zapuščinski postopki
Pogodba o preužitku, darilna pogodba in darilna pogodba za primer smrti
Izpodbijanje oporoke in dedna nevrednost
Zdravstveno pooblastilo in zdravstvena oporoka
Blog - Dedovanje, zapuščina, virbanje
Blog - Dedni dogovor med dediči
Blog - Darilna pogodba za nepremičnine
Blog - Pisna oporoka pred pričami