Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Mobing & šikaniranje na delovnem mestu

Delavec, na katerega se izvaja nezaželen dolgotrajni objektivno nevšečen pritisk, je najverjetneje žrtev šikaniranja na delovnem mestu oz. trpinčenja oziroma mobinga (mobbing). Mobing (ang. mobbing) na delovnem mestu je pojav, ko se na posameznika izvaja nezaželen pritisk z namenom njegovega ponižanja, okrnitve ugleda v delovni okolici ali socialna izolacija. Četudi je pogosto govora o mobingu (mobbing/šikaniranje), pa ni vsak pritisk že trpinčenje oziroma šinkaniranje oziroma mobing (mobbing/šikaniranje).

Mobing (mobbing) pogosto povezujemo s šikaniranjem, diskriminacijo, povračilnimi ukrepi zaradi uveljavitvami pravic ali tudi izven racionalnih okvirjev. Bistvo je dolgotrajnost, torej da ne gre za enkratni pojav, običajno je sistematične oziroma sistemske narave, običajno je storjen naklepno.

Četudi mobing (mobbing/šikaniranje) običajno povezujemo z horizontalnim mobingom (mobbing/šikaniranje) navzdol (šef proti delavec), je mogoč tudi navzgor (delavec proti šefu), kakor tudi horizontalni mobing (delavec proti delavcu). V praksi se sicer pogosteje zgodi, da gre za horizontalni mobing (mobbing/šikaniranje/trpinčenje), zaradi česar delavci pogosto ne ukrepajo, saj mislijo, da v zvezi s tem nimajo nobenih delavskih pravic.

Mobing je po zakonu o delovnih razmerjih prepovedan. Mobing povezujejo s kar četrtino bolniških odsotnosti z delovnega mesta, saj ima običajno tudi psihosomatske znake na zdravje od lažjih (odpor do dela, brezvoljnost, ipd), pa do hujših (akutni napadi panike, psevdo-paranoje, nenadna skrčitev srčnih žil - lažna kap, srčni infarkt, ipd). Dolgotrajno izvajani sistematični mobing lahko tudi trajno poslabša zdravstveno stanje delavca, kakor tudi njegovo sposobnost za delo.

Tradicionalno povezuje večina laikov mobing s spolnim nadlegovanjem s strani nadrejenega, četudi je v praksi največ psihičnega (verbalnega) nasilja med sodelavci. Pri tem je potrebno opozoriti, da je naloga delodajalca, da poskrbi za varno delovno okolje, torej tudi za preprečevanje mobinga. Mobing lahko preprečuje delodajalec s pomočjo letnih razgovorov, s pomočjo izobraževanja, s pomočjo pooblaščenca za mobing, s pomočjo notranjih nadzornih sistemov.

V večjih sistemih (predvsem tuji lastniki) se spremlja tudi nivo odsotnosti v določenih enotah (poslovnih celicah) in tako poskuša zaznati indice, ki kažejo na neurejene delovne odnose preko posrednih dejavnikov (odsotnosti z dela, velika fluktuacija zaposlitev, nenormalno nizka ali visoka delovna vnema, znaki izčrpanosti z rednih zdravniških pregledov, ipd).

V primeru mobinga je delodajalec mobing dolžan idenfitifirati in ga zmanjšati, odpraviti.

Delavec je v primeru mobinga upravičen do zaščitnih ukrepov pred povračilnimi ukrepi, kakor tudi do odškodnine zaradi mobinga. Odškodnina zaradi mobinga je lahko nizka ali visoka. Visoke odškodnine (npr. 15.000 EUR) so povezane z dolgotrajnim posegom v človekovo dostojanstvo, ugled oziroma sistematičnim rušenjem le tega z namenom ponižanja in poniževanja posameznika.

V zvezi z mobingom je potrebno omeniti, da je v modernem času pogosto prisoten mobing, ki ga je težko odkriti, zaradi česar je potrebno omeniti, da je potrebno vsak sum mobinga zabeležiti, v primeru kakršnihkoli nenadnih/novih zdravstvenih težav pa tudi zaupati osebnemu zdravniku ali psihologu težave na delovnem mestu.

Zdravniška dokumentacija je ena izmed ključnih za (posredno) dokazovanje mobinga. Drug način dokazovanja je s pomočjo prič in listin, vendar pa je z omenjenimi pogosto v primeru mobinga težava, saj se priče (sodelavci) bojijo povračilnih ukrepov v obliki mobinga nad njimi.

Ker gre za začaran krog mobinga, ga je potrebno čimprej presekati, za to pa se potrebuje zdravniška dokumentacija, dnevnik šikaniranja in pa odvetnik za delovno pravo in odškodnine.


Glej tudi:
Odpoved - zakonita in nezakonita
Pregled in sestava pogodbe o zaposlitvi
Regres in plača
Odpravnina
Delovno pravo
Odškodninsko pravo
Blog - Mobing na delovnem mestu