Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Odpravnina - pravica do odpravnine

Odpravnina je pravica delavca do denarnega zneska ob odpovedi iz poslovnih razlogov, ki mu pripada na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali veljavnega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1) oz. panožni kolektivni pogodbi, ki zavezuje delodajalca.

Odvetnik za delovno pravo bo pojasnil tudi, da je po novejši zakonodaji s področja delovnega prava (predsem Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1), mogoče terjati odpravnino tudi v primeru poteka pogodbe za določen čas.

Odpravnina se določi glede na čas trajanja zaposlitve in glede na višino plače, ki jo delavec prejema. Daljše kot je obdobje zaposlitve pri delodajalcu (v ali pri njegovem pravnem predniku - več o tem pri odvetniku za delovno pravo), večja bo odpravnina. Tako bo odpravnina v primeru pogodbe za določen čas skorajda vedno nižja od ene plače, saj je večina teh pogodb sklenjenih za čas do 12 mesecev dela. Posledično pa pride v poštev pravilo o dnanajstinah plače za odpravnino.

Natančne kriterije določa Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1), ki pa se v delu sklicuje tudi na panožne kolektivne pogodbe, osnovni kriterij je:

– 1/5 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot eno leto do deset let,

– 1/4 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot deset let do 20 let,

– 1/3 osnove za vsako leto dela pri delodajalcu, če je zaposlen pri delodajalcu več kot 20 let.

 

Odpravnino je potrebno ob odsotnosti posebnega dogovora izplačati v roku 15 dni po prenehanju zaposlitve in v denarju. Ker ne gre za plačo, je mogoč tudi drugačen dogovor.

Odpravnina ima v stečaju poseben položaj in ima načeloma prednost pred ostalimi navadnimi upniki. Odpravnina ima tako redno značaj prednostne terjatve, v kolikor je terjatev nastala zaradi stečaja - o tem se seveda posvetujte z odvetnikom za delovno pravo.

Odpravnina je obdavčena oziroma obremenjena do določenega zneska manj kot plača, vendar pa je za to potrebno preveriti vse okoliščine.

Odpravnina se lahko računa bodisi od ene petine, bodisi od ene tretjine povprečne mesečne plače delavca, v odvisnosti od časa trajanja zaposlitve pri istem delodajalcu. V kolikor je šlo za istega delodajalca vendar pod različnimi družbami/firmami, pride lahko do kumulacije delovne dobe za namene izračuna odpravnine.

Delavec je v določenih primerih upravičen tudi do odpravnine, četudi je dal odpoved on in ne delodajalec. Vendar pa se v tem primeru posvetujte z odvetnikom za delovno pravo pred samo odpovedjo, saj bi drugače bilo lahko prepozno za uveljavitev pravice do odpravnine zaradi odpovedi delavca delodajalcu.

Posebnost glede odpravnine je še odpravnina v primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas in sicer pripada delavcu, s katerim delodajalec sklene pogodbo o zaposlitvi za eno leto ali manj, odpravnina v višini ene petine (1/5) od osnove obračuna odpravnine. V kolikor je pogodba o zaposlitvi sklenjena za več kot eno leto, ima delavec ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi pravico do odpravnine v višini ene petine osnove za obračun odpravnine, povečane za sorazmerni del odpravnine (t.j. eno šestdesetino – 1/12 od 1/5) za vsak mesec dela.


Glej tudi:
Odpoved - zakonita in nezakonita
Pregled in sestava pogodbe o zaposlitvi
Regres in plača
Delovni spori
Mobing in šikaniranje ter odškodnina za le tega
Blog - Mobing na delovnem mestu
Blog - Solastniški delež namesto plače
Blog - Ali mi lahko delodajalec kar prekine delovno razmerje
Blog - Prenehanje pogodbe o zaposlitvi za določen čas