Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Preživnina - družinsko pravo

Preživnina je ena izmed institutov družinskega prava, ki je povezana s preživljanjem, preživninskih zavezancem in preživninskim upravičencem.

V praksi poznamo predvsem preživninska razmerja med mladoletnimi otroci (oz. polnoletnimi do 26 leta v kolikor se redno šolajo - preživnina otrok) in starši, ali pa preživninska razmerja med zakoncema oz. bivšima zakoncema (v primeru ločitve - preživnina bivših zakoncev). Izjemoma zakon pozna tudi druge preživninske obveznosti, ki pa so v praksi relativna redkost iz razloga, da so pogoji za le to relativno strogi.

Preživniska obveznost do otrok


Preživninska obveznost do otrok je podana do polnoletnosti oz. v primeru rednega šolanja (ali opravljanja izpitov) do dopolnjenega 26 leta (123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih). Preživnina je torej obveznost staršev (oz. enega od staršev) najmanj do polnoletnosti, pod pogojem rednega šolanja pa tudi do 26 leta.

Preživninska obveznost je podana tako v primeru zakonske zveze, kakor v primeru izvenzakonske zveze. Podana je tudi v primeru razpada izvenzakonske zveze oziroma ločitve oz. razveze zakonske zveze. Preživnina torej ni vezana na formalnost sklenitve zakonske zveze (poroke)

V primeru razpada izvenzakonske zveze oz. ločitve, je sodišče po uradni dolžnosti pristojno in dolžno paziti na interese mladoletnega otroka (ne pa tudi polnoletnega) glede višine in ustreznosti preživljanja mladoletnega otroka in s tem preživnine. Preživnina je torej institut na katerega pazi družinsko sodišče po uradni dolžnosti.

Preživninska obveznost se določi v okviru tako imenovanega preživninskega trikotnika. Ta je po eni teoriji razpet med sposobnostjo in stroški starša, ki neposredno preživlja otroka, potrebami otroka in med sposobnostmi starša, ki otroka ne preživlja neposredno (torej bi plačeval oz. plačuje preživnino) Po drugi teoriji pa gre za trikotnik med sposobnostjo staršev, splošnimi potrebami otroka in posebnostmi preživninskega razmerja (t.j. visoki prihodki enega od staršev, posebne potrebe otroka, druge posebnosti preživljanja otroka). Preživnina je torej nekaj, kar ni mogoče določiti z enostavnim izračunom ali tabelo, ampak jo je potrebno v vsakem primeru določiti okoliščinam primerno.

Starš, ki ima pravico in dolžnost vzgoje in varstva je tudi zakoniti zastopnik otroka in ima pravico in dolžnost, da otroka preživlja neposredno (torej z preživljanjem v njegovem lastnem gospodinjstvu). Zgolj izjemoma bi bilo mogoče, da bi se otrok preživljal v tujem gospodinjstvu (tu bi se postavljalo vprašanje primernosti starša kot zakonitega skrbnika). Preživnina je torej relevantna le v primeru, da starša ne preživljata oba skupaj otroka, ampak v primeru, da je en skrbnik (in otroka neposredno preživlja), drugi pa ima stike in obvezo plačevati preživnino v denarju.

Starš, ki nima pravice in dolžnosti vzgoje in varstva, ima pravico in dolžnost plačevanja preživnine. Plačilo preživnine ni vezano na izvrševanje ali neizvrševanje stikov. Pravica do preživnine je pravica otroka (in ne starša, četudi preživninski zavezanec plačuje morebiti preživnino na račun zakonitega zastopnika - drugega starša - preživninskega upravičenca t.j. otroka), tako kot je pravica do stikov pravica otroka in ne starša. Preživnina torej ni vezana na izvrševanje stikov, čeprav je oboje pravica otroka.

V zvezi s preživnino je potrebno omeniti še dejstvo, da je v primeru spremembe okoliščin, torej znižanja ali zvišanja sposobnosti staršev ali spremenjenih potreb otroka, mogoče vložiti tožbo na zvišanje ali znižanje preživnine od trenutka vložitve tožbe dalje. Preživnina torej ni določena za vedno in fiksno, ampak se lahko tudi spremeni, poviša ali zniža.

Preživninska obveznost se mora primarno določiti v denarju, saj je le tako izvršljiva. Lahko pa v določenih primerih pride tudi do dogovora (t.j. soglasja) o drugačnem načinu preživljanja, v kolikor je to v interesu otroka (npr. prepustitev določenega premoženja v last preživninskemu upravičencu, z namenom nadomestitve bodočih plačil preživnine). Preživnina je torej obveznost, ki se plačuje v denarju, razen v kolikor pride do soglasja obeh staršev in je to v korist otroka.

Preživninska obveznost (bivših) zakoncev


Preživninska obveznost (bivših) zakoncev je podana takrat, ko eden izmed (bivših) zakoncev nima ustreznih sredstev za preživljanje, pa bi ga lahko drugi preživljal, brez da bi ogrozil sebe oz. svoje preživljanje oz. preživljanje lastne (nove) družine. Preživnina bivšega zakonca je torej vezana na pogoje iz zakona.

Tudi tu se postavlja vprašanje sposobnosti preživljanja in upravičenih potreb preživninskega upravičenca. Trajanje sicer ni omejeno časovno, je pa vsebinsko, bodisi z zadostnimi sredstvi za preživljanje iz prihodkov, bodisi iz naslova oblikovanja nove družinske celice in s tem oblikovanje novega preživninskega temelja. Preživnina bivšega zakonca ni vezana na leta ali starost, ampak potrebe in okoliščine.

Preživninsko obvenost naloži na podlagi tožbe sodišče, pri čemer pa tu sodišče na pravice preživninskega upravičenca ne pazi po uradni dolžnosti (podobno kot pri polnoletnemu otroku), zaradi česar je dokazovanje oziroma dokazno breme na strani tistega, ki zahteva preživljanje. Preživnina bivšega zakonca torej ni nekaj kar pazi sodišče po uradni dolžnosti, saj ni koristi otrok, ki bi jih moralo sodišče varovati.

Seveda pa se lahko ob odsotnosti sodne intervencije ali presoje interesov po uradni dolžnosti, stranki dogovorita tudi sporazumno o obsegu in načinu preživljanja.

Izvršba za preživnino

V kolikor se obveznost preživljanja ne izvršuje skladno z dogovorom in izvršilnim naslovom, je potrebno vložiti ustrezen predlog za izvršbo, tako da začne izvršilno sodišče izvrševati prisilno obveznosti preživljanja. V kolikor gre za preživnino mladoletnega otroka oz. preživnine, lahko preživninski upravičenec zahteva tudi začasno zavarovanje bodočih preživnin za največ eno leto. Omenjeno je izjema od splošnega pravila, da lahko izterjujemo zgolj zapadle preživnine (torej preživninske obroke za nazaj). Glede izvršbe glejte tudi našo posebno podstran Izvršba in zavarovanje. Preživnina je torej denarna obveznost, ki se jo lahko tudi prisilno izterja.


O vseh teh vprašanjih se pogovorite tudi z vašim odvetnikom za preživnine.


Glej tudi:
Odvzem poslovne sposobnosti - delno ali v celoti 
Ločitev - razveza zakonske zveze
Delitev skupne lastnine - premoženja
Izvršba - preživnina
Družinsko pravo, družinska razmerja, razveza oz. ločitev
Blog - Deljeno skrbništvo, skupno skrbništvo, posamezno skrbništvo in določitev stikov
Blog - zastaranje preživnine
Blog - določitev preživnine za zakonca
Blog - znižanje ali zvišanje preživnine