Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Prisilna poravnava

Postopki prisilne poravnave so vezani na zmanjšanje finančnih obveznosti družbe s tem, da se upniki v zameno za večjo verjetnost poplačila (izhajajoč iz tega, da brez prestrukturiranja - ukrepov odprave insolventnosti, ne bo prišlo do poplačila oziroma je to negotovo, poslovni tok iz tekočega poslovanja pa je pozitiven) delno odpovedo svojemu zahtevku oziroma ga pretvorijo v lastniške deleže.

Postopki prisilne poravnave niso edini insolvenčni postopki, saj poznamo še stečaj (nekateri pa pod insolvenčne postopke navajajo tudi izbris brez likvidacije, prisilno likvidacijo).

Zakonodajec sicer spreminja vrste, vsebine in pogoje prisilnih poravnav. Tako poznamo poenostavljeno prisilno poravnavo (brez upravitelja), klasično prisilno poravnavo, ponovno prisilno poravnavo, pa tudi postopke preventivnega prestrukturiranja.

Posebej je potrebno opozoriti, da je poenostavljena prisilna poravnava brez upravitelja mišljena le za manjša podjetja in le v primeru, da precej upnikov že pred formalnim postopkom nakaže, da je pripravljeno popustiti oziroma odpisati del dolga.

Tako kot vsi insolvenčni postopki, je med številnimi tudi nekaj "gnilih jajc", ki pa ne smejo zakriti glavno idejo, to pa je nadaljevanje poslovanja, če je poslovanje (brez vidika poplačila preteklih posojil in dolgov) redno pozitivno in uspešno. Prepogosto pa se zgodi, da poslovodstva precenjujejo likvidnostni krč, ki se zgodi v primeru insolvenčnih postopkov, ko tako dobavitelji kakor kupci zahtevajo dodatne ugodnosti za nadaljnje poslovanje, kar seveda dodatno negativno vpliva na poslovanje. Dosedanje izkušnje sodne prakse, mnenj izvedencev žal tega vidika niso ustrezno ovrednotili, zaradi česar so preštevilna podjetja po "uspešni" prisilni poravnavi v kratkem končala v stečaju.

Vsekakor se glede situacij v povezavi s prisilnimi poravnavami posvetujte z odvetnikom in to čimprej, saj so pravice vezane na določene roke in procesna opravila.