Pravni strokovnjaki, ki prisluhnejo.

Izvršba in zavarovanje

Izvršilno pravo - izvršba, izvršilni postopki, verodostojne listine in zavarovanje obveznosti ter začasne odredbe 

Pravniki pogosto pravijo, da je civilni izvršilni postopek (izvršba) krona civilnega prava. Poenostavljeno povedano, brez likvidnosti pravic (torej izvršitve - izterjave oz. izvršbe) sama pravica ne bi bila vredna kaj dosti. Izvršilno pravo določa postopke, predpostavke in ovire za izvršitev določene odločitve, računa, odločbe, skratka temeljna pravila izvršbe. Kot tako je civilno izvršilno pravo (poleg upravnega) najbolj razvito, saj najbolj natančno določa postopke izvršbe in izterjave in pravna sredstva upnika za dosego svojih ciljev (skladno s pravnimi predpisi) in dolžnika za obrambo zoper le to.

Izvršilno pravo

Bistvo izvršilnega prava je torej (vsaj za upnika) izvršba oz. izterjava - poplačilo njegovih terjatev v povezavi z vložitvijo izvršilnega predloga. Vprašanja, ki se pojavljajo v zvezi z izvršilnim pravom (izvršbo oz. izterjavo) so predvsem vprašanja, kako pravno veljavno doseči izvršitev poplačila določene terjatve na najbolj učinkovit in hiter način (ekonomska vrednost denarja je tu zelo pomembna zaradi potreb po likvidnostih sredstvih upnika). Osrčje civilnega izvršilnega prava predstavlja zakon o izvršbi in zavarovanju, ki je bil kaj nekajkrat spremenjen, in sicer predvsem zaradi tendence po čim večji učinkovitosti ob hkratni varnosti dolžnikov pred nepotrebnim pravdanjem v primeru neupravičenih zahtevkov.  Učinkovita izvršba je temelj stabilnega poslovanja v državi.

Izvršba na nepremičnine

Odvetnik za izvršbe in izvršilno pravo je edini, ki lahko zakonito zastopa interese stranke od začetka do unovčitve (izvršbe oz. izterjave), vložitve kazenske ovadbe ali tožbe.

Odvetnik za izvršbe lahko na željo stranke pripravi tudi predsodni zahtevek - opomin pred izvršbo, skupaj z opozorilom na posledice, ki bi dolžnika opozorile na posledice neplačila. Po potrebi pa lahko odvetnik za izvršbe kot stroškovnjak za izterjavo dolgov poskrbi tudi za morebitni ustrezen izvensodni dogovor o obročnem plačevanju dolga, v izogib stroškom izvršbe ali morebitnim neprijetnostim, ki pritičejo izvršilnemu postopku - v kolikor stranka, ki izterjuje dolg seveda to želi. Izvršba je tako sicer osrednji del izvršilnega prava, nikakor pa ni ne edini, niti vedno najbolj učinkovitejši način izterjave.

Izvršba s predlogom za izvršbo na podlagi verodostojne listine

V kolikor upnik razpolaga z ustrezno listino, se lahko sproži izvršilni postopek (izvršba) tudi brez predhodnega opominjanja. Odvetnik za izvršbe lahko pripravi predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, v kolikor ima upnik katero izmed verodostojnih listin ali drugih listin, na podlagi katere je mogoče pripraviti oziroma izdati verodostojno listino (npr. račun, menice, zadolžnica, dobavnica, izračun zamudnih obresti, pogodba, ipd). Posebnost sklepa o izvršbi izdanega na podlagi predloga za izvršbo, ki ga vloži odvetnik za izvršbe na podlagi verodostojne listine, je ta, da lahko dolžnik ugovarja zoper obstoj ali utemeljenost verodostojne listine. Uspešnost ugovora zoper sklep o izvršbi je v tem primeru odvisna od konkretiziranosti in abstraktne utemeljenosti. Dokazni standard ugovora zoper sklep o izvršbi izdanega na podlagi verodostojne listine je namreč nizek. Izvršba na podlagi verodostojne listine je torej primerna takrat, kadar ni druge listine kot verodostojne listine. Izvršba na podlagi verodostojne listine je sicer dvofazen postopek - kondemnatorni in procesni del - več o tem povprašajte odvetnika za izvršbe.

Izvršba v primeru predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova

V kolikor upnik predloži odvetniku za izvršbe izvršilni naslov (npr. sodno poravnavo, pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo ali izvršljiv notarski zapis), lahko odvetnik vloži predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova. Omenjeno bistveno omeji možnosti ugovora s strani dolžnika na le nekaj možnih ugovorov zoper sklep o izvršbi, ki jih mora ne samo navesti ampakt z ugovorom tudi že dokazati zunaj dvoma. Dokazni standard za uspešnost ugovora zoper sklep o izvršbi je torej bistveno višji, posledično je možnost uspešnega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova bistveno zmanjšana. Izvršba je tu učinkovitejša in hitrejša kot v primeru izvršbe na podlagi verodostojne listine. Izvršba na podlagi izvršilnega naslova je v primerjavi z izvršbo na podlagi verodostojne listine tudi le enofazen.

Odvetnik za izvršbe in izvršilno pravo lahko po naročilu stranke vložijo ugovor zoper sklep o izvršbi, vložijo predlog za sodno izvršbo. Odvetnik strankam tudi svetuje, kdaj je bolj smiselno vložiti tožbo namesto izvršbe, kdaj počakati na izvršbo, kdaj jo vložiti, prav tako lahko preverijo premoženje dolžnika še pred pravnomočnostjo izvršbe in tako ugotovijo, katero sredstvo je najbolj smiselno za poplačilo terjatve upnika. Izberite torej odvetnika kot pravnega strokovnjaka, katerega stroški bodo tudi sodno priznani in povrnjeni (tarife "svetovalcev" namreč niso priznane).

Odlog izvršbe

Upnik se lahko tudi v postopku izvršbe dogovori s pomočjo odvetnika za izvršbe za obročno plačilo, odlog izvršbe ali podobno, seveda pa le v primeru, da je to smiselno.

Odlog izvršbe je smiseln znotraj postopka izvršbe le v primeru, da se utemeljeno pričakuje, da bo dolžnik poravnal terjatev po izvršbi po vsebini dogovora ali znotraj roka za odlog izvršbe, ki ga predlaga upnik. Izvršba je lahko odložena po veljavnem zakonu o izvršbi in zavarovanju le enkrat in le nekaj mesecev. Odložena izvršba se brez predloga stranke, ki je predlagala odlog izvršbe ne more nadaljevati.

Izvršba je takrat smiselno in upravičeno odložena, kadar dolžnik lahko, zmore in želi poplačati dolg izvensodno, pa za to morebiti potrebuje nekaj časa in upnik v to tudi verjame.

Vrste in posebnosti izvršilnih sredstev

Odvetnik za izvršbo bo o smiselnosti posameznih izvršilnih sredstev stranko posebej opozoril glede na višino dolga, ki se izterjuje, glede na premoženjsko stanje dolžnika in glede na starost terjatve. Ni vsako izvršilno sredstvo primerno za izterjevanje vsake višine dolga, saj si tudi upnik ne želi povzročati nepotrebnih stroškov izvršbe, v kolikor lahko isti dolg izterja na učinkovitejši način. Izvršba ima več možnih izvršilnih sredstev.

Odvetnik za izvršbe bo tako predlagal kdaj je smiselna izvršba na plačo dolžnika, kdaj je smiselna izvršba na račun (blokada TRR), kdaj zgolj premičninska izvršba. Premičninska izvršba je izvršba z rubežnikom (izvršiteljem), ki predmete zarubi, ocene, proda in poplača upnike. Premičninska izvršba je lahko učinkovito sredstvo izvršbe v primerih izterjave dolga, ki ga svetuje odvetnik za izvršbe. Najpogostejše izvršilno sredstvo, ki ga predlagajo upniki v predlogu za izvršbo ali v kasneje podanem predlogu za razširitev izvršbe, je izvršba na osebni (ali poslovni) račun dolžnika, kar je povezano z blokado dolžnikovega TRR. 

Vendar pa so tudi pri izvršbi določene omejitve izvršbe, tako glede izvršbe na plačo, kakor tudi glede izvršbe na račun ali izvršbe s premičninsko izvršbo (rubežem). Zakon o izvršbi in zavarovanju namreč določa nekatere absolutne omejitve (na katere pazi že izvršilno sodišče) in nekatere relativne omejitve izvršbe (na katere pazi izvršilno sodišče samo če je podana posebna vloga dolžnika v postopku izvršbe, ki mora biti pravilno sestavljena in pravočasna, podana s strani upravičene osebe). Izvršba ima torej tudi omejitve.

Četudi se stroški izvršbe lahko priglasijo kot stroški izvršbe s strani odvetnika za izvršbe, to še vedno pomeni, da jih mora upnik založiti in jih bo sodišče šele s sklepom, v utemeljeni višini, naložilo v plačilo (povračilo) upniku. Izvršba torej ni ne enostavna, ne zastonj, je pa edini zakonit način poplačila (izterjave) terjatve kot državno zagotovljena prisila plačila dolga.

Izvršba je torej sodni postopek, ki ima številne posebnosti in procesne zaplete, katerim bo kos le izkušen odvetnik za izvršbe, ki bo upnika vodil tekom postopka izvršbe po poti čimhitrejše in učinkovitejše poti za izterjavo dolga.

Zavarovanje plačil

Zavarovanje plačil zmanjšuje tveganje upnika pri posojilnih ali drugih pogodbah in s tem dolžniku nudi ugodnejše pogoje pod katerimi se sklepa pogodba. Zavarovanje plačil je lahko različno glede na naravo posla, obliko sodelovanja, vrsto pogodbe in glede na ekonomske zmožnosti obeh strank.

Svetovanje s področja zavarovanja plačil in garancij obsega različne pravne (in pravno-ekonomske) analize, nadalje izdelavo pogodb, aneksov, dodatkov, poravnav, izdelavo osnutkov različnih predlogov (za vpis v zemljiško knjigo, za izterjavo in podobno). Izvršba bo v rednem (zdravem) pravno-poslovne razmerju sicer zadnja na listi želja obeh strank, vendar se je potrebno kljub temu pripraviti na najslabše (kot pravijo angleži - upaj na najboljše, pripravi se na najslabše).

Odvetnik za izvršbe bo strankam tudi svetoval o pravnih in ekonomskih posledicah posameznih dogovorov o zavarovanju, o stroških in času potrebnem za izterjavo ter o pravnih tveganjih, ki bi jih posamezni dogovor o zavarovanju plačil (bodočem ali obstoječem dolgu) imel. Zavarovanje plačil lahko obsega od navadnih pogodb, preko zavarovanj z menicami, pa do zavarovanja z rubežem terjatev ali prenos drugih pravic ali upravičenj preko izvršljivega notarskega zapisa.

Glej tudi:
Izvršba - verodostojna listina - izterjava
Izvršba - preživnina
Davčna izvršba 
Izterjava dolgov - predlog za izvršbo
Blog - Zastaranje prežvinine
Blog - Izterjava danega posojila - izvršba
Blog - Izterjava preživine - izvršba
Blog - Izvršba zaradi neplačanih obresti